Pred nekaj leti, ko smo se preselili v hišo, sem bila prepričana, da ne potrebujem pomoči prav nikjer. Vse sem hotela narediti sam. Tudi kar se tiče zunanjih opravil sem delala vse sama, tako je moja zemlja za vrt bila bolj slaba in pridelki so ravno tako bili slabi. To pa me je pošteno prizadelo. Toliko, kot sem delala in se trudila, potem pa nisem imela pridelkov.
Ko je moj oče enkrat šel pogledat, kakšen vrt imam, mi je lepo povedal, da je zemlja za vrt preslaba, da bi jaz imela lepe pridelke in da nisem kriva jaz. Bila sem potolažena, a še vseeno sem bila jezna sama nase, ker moja zemlja za vrt ni bila spomladi pripravljena tako, kot bi bilo treba. Prvič sem prosila za pomoč naslednjo pomlad. Tako sem očeta prosila, če mi lahko pove, kaj moram storiti, da bo moja zemlja za vrt pripravljena in da bom imela lepe pridelke.
Oče mi je pomagal, tako kot bi mi tudi prejšnja leta, če bi le znala prositi. Letos sem bila že utrujena od vsega tega težkega dela, tako da sem bila resnično hvaležna, da mi je oče pomagal. Pripravila sva vrt in zemljo, tako kot je treba. Moj vrt je prvič imel polno pridelkov. Lahko se zahvalim samo očetu. Seveda leta in leta izkušenj, kot jih je imel oče, pridejo še kako prav in takih napak, kot sem počela sama on ne počne več.
Naslednjo pomlad sem točno vedela, kaj moram narediti, a nisem imela moči, tako da mi je pomagal mož, saj nisem želela matrati očeta. Tako je bila zemlja za vrt pripravljena vsako leto, tako kot je potrebno, a tega nisem počela jaz, vsako leto mi je pomagal mož. Ugotovila sem, da je dobro težka dela prepustiti moškim in da s tem ni nič narobe. Moj vrt je tako samo lepši in zemlja za vrt pripravljena, tako kot je treba.
