Skoraj sem pozabila preveriti, ali so orehi še na zalogi, ko sem se odpravljala v trgovino. Niti si nisem zapisala tega na seznam. In če ne bi preverila, ali so orehi še v posodi oziroma koliko jih je, da ne bi ostala brez današnji večer.
Imam namreč dve posodi. Ena je tista večja, v kateri imam polno zalogo, potem ima pa eno manjšo, kjer so pa orehi, ki jih jem. Običajno so v manjši posodici orehi napolnjeni le toliko, da imam dovolj za dan ali dva. Ta mala posodica je bila že skoraj prazna, tista velika je bila pa popolnoma razna.
Za zvečer bi še imela zalogo, ampak za jutri bi se pa končalo in potem morala ponovno v trgovino, da se orehi lahko kupijo. To se mi pa popolnoma iskreno nikoli ne da. Dva dni zaporedoma zgubljati čas v trgovini je res nekaj, kar mi je čisto odveč.
Zato se raje vedno zelo dobro pripravim na to, kar potrebujem iz trgovine in ima le en obisk trgovine na teden, kar je res čisto dovolj. Zlasti zato, ker skorja nikoli ne pridem iz trgovine prej kot v pol ure. Prej v roku ene ure in to je res izguba časa.
Ko sem se končno pripravila in so bili orehi na seznamu, sem se odpravila v trgovino. Vzela sem še vrečke, ki jih imam za v trgovino in odšla. Gneča v trgovini je bila na srečo znosna in sem vse opravila v manj kot eni uri, kar je kar čudež, če sem popolnoma iskrena.
Nikoli mi ne uspe zaključiti večjih nakupov prej kakor v eni ure, ker je toliko ljudi in se moram potem še jaz zelo počasi premikati. Če bi bile trgovine prazne, bi bila
v petnajstih minutah konec z nakupovanjem, ampak niso.
Ko je bilo vse v nakupovalnem vozičku, sem preverila, ali imam vse. Tudi orehi so seveda bili tam, kar je pomenilo, da sem lahko odšla iz trgovine.