Že drugo leto je pri naši hiši naš štirinožni prijatelj Piki, pasme tibetanski terier. Zdi se mi, da sva s partnerjem izbrala ravno pravo pasmo za naju, saj je vzdržljiv, muhast in trmast ter pravi zaspanček.
Čeprav je dolgodlak, nama to ne predstavlja nobenih težav, saj skoraj ne pušča dlak. Verjetno se njegova dolga dlaka ne sprime v težko razvozljive kepe dlake tudi zaradivsakodnevnega česanja. V tem času se je nabralo kar nekaj čudovitih fotografij Pikija, ki jih bova letos spravila na papir v obliki stenski koledarji, kar bo konec leta tudi lep dodatek božičnemu darilu. Slike za stenski koledarji sva preračunljivo in skrbno izbrala ter jih tudi sama grafično uredila, samo tisk bova prepustila tiskarjem, saj stenski koledarji zahtevajo kvaliteten papir in kvaliteten tisk, kar pa midva z domačim tiskalnikom nisva sposobna narediti. Za vsak mesec posebej sva izbrala po tri fotografije ter za naslovno stran pet fotografij, ki jih bova po prespani noči še dokončno obdelala in uredila.
Za januar in februar ter november in december sva izbrala snežne motive, ki smo jih preživeli in doživeli v naših z obilico snega zasneženih hribih. Marca in aprila smo prav tako ogromno časa preživeli v naravi na našem vikendu na drugi strani države, kjer sva poleg Pikija v objektiv fotoaparata ujela še prebujanje narave. Potem pa so prišli na vrsto poletni meseci, maj, junij, julij in avgust so meseci, ko smo največ časa preživeli ob morju in je fotoaparat ujel kar nekaj vrhunskih fotografij igranja psa z morskimi valovi. Jesenska meseca september in oktober pa bosta obogatena z motivi Pikija kako skače med vinskimi trtami in se podi za škorci.
Za naslovno stran najinega koledarja pa sva izdelala kolaž izbranih fotografij in jih lično oblikovala. Tako, vse je bilo končno pripravljeno in stenski koledarji so bili poslani v izdelavo in tiskanje. Presenetila pa naju je številka, koliko koledarjev je potrebno natisniti, da ne bova na koga slučajno pozabila.