Oznaka: odstranitev znamenja

Zakaj sem se odločila za odstranitev znamenja

Že od srednje šole sem imela eno manjše znamenje na obrazu, tik ob liniji čeljusti. Ni bilo ravno veliko, pa tudi moteče ne, ampak sem se ga vseeno ves čas zavedala. Sploh, ko sem bila brez ličil, saj sem vedno imela občutek, da ljudje najprej opazijo znamenje, ne mene. Sčasoma sem se sicer malo navadila nanj, ampak nekje zadaj me je vedno motilo.  

En dan, čisto mimogrede, sem omenila svoji dermatologinji, da bi morda razmislila o odstranitev znamenja. Bila je zelo prijazna in profesionalna, najprej si ga je natančno ogledala in rekla, da po njenem mnenju ni nevarno, ampak če me moti estetsko, se lahko brez težav odločim za odstranitev znamenja. Povedala mi je, da gre za hiter postopek, praktično brez bolečin in da ostane le majhna brazgotinica, ki sčasoma zbledi.

Zakaj sem se odločila za odstranitev znamenja

Naročila sem se kar tisti dan. Postopek je trajal kakšnih deset minut. Najprej so mi mesto lokalno omrtvičili, potem pa z laserjem uredili odstranitev znamenja. Niti ni bilo neprijetno, bolj kot rahlo zbadanje. Počutila sem se, kot da sem si naredila en mini upgrade, kot neka drobna, osebna zmaga.  

Prvih nekaj dni sem morala paziti, da sem rano čistila in je nisem izpostavljala soncu. Brazgotina je bila sprva rahlo rdeča, a po nekaj tednih se je skoraj popolnoma zabrisala. Danes se komaj še vidi.  

Odločitev za odstranitev znamenja je bila čisto moja in zdaj sem res vesela, da sem naredila ta korak. Ni šlo za nekaj življenjsko pomembnega, ampak je bila ena tistih malih stvari, ki ti dajo občutek, da imaš nadzor nad svojim telesom in videzom. In včasih je tudi to dovolj, da se počutiš bolje v svoji koži.

Zanimivo je, kako lahko ena tako majhna sprememba vpliva na samozavest. Po odstranitvi znamenja sem se prvič po dolgem času brez ličil počutila sproščeno, brez potrebe, da bi kaj skrila.

Naročila sem se na pregled za odstranitev znamenja

Že nekaj časa opazujem to moje znamenje pri ušesu, ki mi nikakor ni všeč. Že takoj sem vedela, da ni nevarno, bolj me je motilo zaradi videza in želela sem si narediti odstranitev znamenja, ker me je začelo pošteno motiti. Ko sem že skoraj pozabila, pa me je nanj spomnila moja sestra, ko me je vprašala, kakšno znamenje imam to in da ni videti prav nič simpatično. Te besede so me zmotile. 

To je bil trenutek, ko sem kasneje poklicala svojo zdravnico in jo prosila za pregled zaradi znamenja. Resnično sem bila prepričana, da mi bo zdravnica napisala napotnico za odstranitev znamenja, ker sem si tako želela. No, pa ni šlo vse po načrtih. Zdravnica mi je znamenje pogledala na hitro. Enostavno si ni vzela časa. Na koncu pa mi ni niti napisala napotnice, ker je rekla, da to ni nič nevarnega in da ona ni za odstranitev znamenja, ker ni potrebno. Takrat nisem vedela, kaj naj rečem. Vse, kar sem rekla, je bilo, da mene to znamenje moti in da si ga želim odstraniti. Zdravnica pa je predlagala, da si ga naj sedaj še pustim, in če me bo še nekaj časa motil, naj pokličem in bo izdala napotnico za odstranitev znamenja, kar me je pošteno razjezilo.

Takoj, ko sem prišla iz ambulante, sem poklicala privat dermatologa in se naročila na odstranitev znamenja, ker sem vedela, da me bodo sprejeli v kratkem času. In res so me in prav nič čudno se jim ni zdelo, da tega znamenja ne želim. Pravzaprav so to tudi predlagali, ker so me razumeli, da me moti.

Danes znamenja več nimam in prav vesela sem, da sem se tako odločila. Moja zdravnica se mi je pošteno zamerila, kako ima pravico odločati v mojem imenu. Sedaj sem prepričana, da nje za odstranitev znamenja ne kličem več, ampak bom šla vedno privat dermatologu.