Pa je prišel vikend našega kolesarskega potepanja. Štirje prijatelji se odločimo, da ta vikend preživimo na kolesih, štart potiskanja pedal bo na naši obali, kjer se bomo ob naši najlepši reki povzpeli na najvišji gorski prelaz in se spustili do izvira do najdaljše reke v naši domovini, kjer bomo kolesa naložili na vlak in se odpeljali proti domu.
Načrt poti je bil skrbno narejen, naša kondicija je na zavidljivi ravni, zadnjice utrjene, da ne bo bolečin. Vreme je napovedano odlično za ta jesenski vikend. Petek zjutraj, štartno mesto je naše zbirališče, prijeten lokal ob obali, kjer po jutranji kavi in toplem rogljičku začnemo našo pot. Pot nas bo večinoma vodila po vaških in regionalnih cestah, če se bo le dalo se bomo izogibali glavni magistralni cesti. To pa iz dveh razlogov, prvi je dosti manj prometa, varnost je le na prvem mestu, drugi pa je spoznavanje pokrajine in uživanje v pogledih na čudovito neokrnjeno naravo. Cilja našega prvega kolesarskega dne je mesto Bovec, skoraj na treh četrtinah naše začrtane poti. Zakaj takšna odločitev, ker nas naslednji dan čaka zahteven vzpon na gorski prelaz, ki je kar nekaj nad tisoč šesto metrih nadmorske višine in je Bovec primerno izhodišče za ta podvig.
Pa tudi samo mesto Bovec je eno najlepših mest v tej prekrasni dolini, nudi tudi kvalitetna prenočišča, znano je posvoji kulinariki ter ponudbi tako adrenalinskih in vodnih kot tudi zimskih športov. Bovec je biser te doline. Če nam bo čas dopuščal in utrujenost ne bo prevelika imamo namen preizkusiti eno najlepših in najdaljših prog spuščanja po jeklenicah, zipline, kot mu pravijo, je najsodobnejša pridobitev v mestu Bovec. Pa vendar so to pustolovščino morali pustiti ob strani, za naslednji obisk mesta, zaradi izčrpanosti smo se odločili za pokušino lokalnih dobrot, da naberemo moči za naslednji dan.
Polnih trebuhov, prijetno utrujeni, zvečer hitro zaspimo na udobnih mehkih posteljah.